Prav dobro se spominjam svojih otroških let, ko je sosed vozil star model avtomobila Alfa Romeo. Takrat sem skoraj vsa popoldneva preživel zunaj, pri njegovi garaži, saj je vedno kaj popravljal ali pa delal kaj novega na tem avtu. Najlepši spomini so tisti, ko me je kdaj vzel s seboj in sva se odpeljala kakšen krog. Že kot otrok mi je bil ta avto res zelo všeč, saj se jasno spomnim, kako lepa je bila njegova notranjost z usnjenimi sedeži. Sosed je bil sicer velik ljubitelj avtomobilov Alfa Romeo, zato tisti ni bil edini tak avto, ki ga je imel.

Z leti sem mu res veliko pomagal pri popravilih in delu v garaži, zato sem se tudi sam marsičesa naučil, kar mi je v življenju prišlo zelo prav. Tako sem lahko pogosto kakšen servis na svojem avtu opravil sam ali pa sva se ga lotila skupaj s sosedom. A tisto navdušenje nad njegovim avtom iz otroških let pri meni nikoli ni ugasnilo. Vedno sem imel željo, da bi si nekega dne kupil kakšen starejši model te znamke, čeprav sem vedel, da bo treba v avto precej vlagati. Prav zato sem dolgo okleval, ali bo to prava odločitev.

Po precej premisleka sem se nato, približno leto dni nazaj, res odločil za nakup Alfa Romeo, saj sem našel odlično priložnost. V zadnjem letu sem moral v avto vložiti nekaj denarja, a moram priznati, da mi je bilo vsako delo, ki sva ga s sosedom opravila na tem avtu, pravi užitek. Vožnja pa mi pomeni ogromno, saj skoraj vsak dan znova občutim tisto navdušenje iz otroštva. Razlika je le v tem, da je avto zdaj zares moj, kar mi pomeni še toliko več.