Bila za na vikendu od prijatelja. Imel je manjšo hiško, s kamnom, vodo elelktriko, sredi narave. Vse urejeno in v mirni okolici. Okoli ni bilo ničesar. Prvi dan sva malce brskala po hiški, da sva vedla kje je kaj, ko bova kaj potrebovala. Tako sva našla tudi ročne svetilke. Zelo sva se jih razveselila saj se svetilke vedno dobro obnesejo v različnih okoliščinah. Ko se je že zmračilo nisva nikoli pozabila vzeti svetilke, saj sva rada bila še malce zunaj in opazovala zvezde v temni noči. Tokrat so se ročne svetilke zelo dobro obnesle, saj je bila tista luč nad vhodom nekoliko presvetla, za opazovanje zvezd. Opazila sva, da so bili štekerji za luči na zelo neugodnih mestih, tako da sva res vsak večer se poslužila svetilke, da sva ugasnila luč ter nekako prišla do tople postelje. Ob lepih vremenih sva se potrudila bit zares čim dlje zunaj, ter v naravi. Tako sva šla malo naokoli po pohodniških poteh. Našla sva tudi slap, ki je bil del krožne poti, ki sva si jo izbrala eno dopoldne.
Tisti dan se je počasi začelo neki mračiti, zato sva pohitela v počitniško hiško. Prišla sva še pravi čas, saj se je ne dolgo za tem, ko sem pristavila lonec za kosilo zelo močno vlilo. Tako je deževalo še celo popoldne in ni bilo videti konca. Preostanek dneva sva preživela v hiški. Malce sva brala knjige, reševala križanke, zvečer pa sva se spravila kartat in poslušati glasbo. Naenkrat jezmanjkalo elektrike. Telefona sta pa zaradi muzike tudi se hitro spraznila. Dobro da sva prvi dan našla svetilke, saj svečka je bila samo ena, pa še ta je bolj slabo gorela. Tisti večer so svetilke zares prav prišle. Med njimi je bila tudi ena, ki se je polnila sama, samo da si jo moral naviti. Takšne ročne svetilke o se mizdele zakon, saj so bile brez baterije in zelo dobro so svetile no, malce si se mogu potrudit, pa vendar ni bil to takšen napor.
…